Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 6. 2024
Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

komentarzasebnostzaupanjejezikovne barieremedijicerkvena hierarhijavernikimolčečnostpapež Frančišekincidentrazkritje

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

VEČ ...|5. 6. 2024
Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

Ambrož Kodelja

komentarzasebnostzaupanjejezikovne barieremedijicerkvena hierarhijavernikimolčečnostpapež Frančišekincidentrazkritje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2025
Spomin na pregnane rojake

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“. 

Spomin na pregnane rojake

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|16. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Za življenje

VEČ ...|12. 4. 2025
Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2025
O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmbaroknarodna galerija. NUKfotorgrafije o lj. potresu

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 4. 2025
Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|16. 4. 2025
Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 4. 2025
Potica – testo in nadev

Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.

Potica – testo in nadev

Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.

Matjaž Merljak

kuhajmo